torek, 04. maj 2010

Prvo sveto obhajilo

Prvo sveto obhajilo je bil včasih pomemben družinski praznik. Posebno pri družinah, kjer so deklice, je vse vršalo več tednov pred tem obredom. Kupiti je bilo treba lepo oblekico, tako belo , kot za prave neveste:):):)Mame so na veliko pekle slaščice in pripravljale vse za pojedino.
Tako se jaz spomnim tega dogodka. Pri nas smo bile dve deklice. S sestro sva imele lepo belo oblekico s tilom, bleščicami, čipko in vsem mogočim. Vem , da je moja mama uredila nakup oblekice iz Italije. In takrat to ni bilo kar tako.
Potem pa so se časi spremenili. Že pri moji birmi sem bila skoraj edina v beli poročni obleki. Sestra, ki je bila birmana štiri leta pozneje, pa je bila res edina. Ampak tako je to bilo.
Zdaj vem, da imajo otroci pri obhajilu bele halje. Saj so luštni, samo.....
Še vedno pa je to zelo pomemben dogodek v katoliških družinah.Letos gre k prvemu svetemu obhajilu tudi sodelavkina hči Katarina. Zanjo sem naredila v ta namen, kot spominček čestitko. Upam, da ji bo všeč:)
Postavitev za čestitko sem našla pri Friday Sketchers in mi je bila všeč.

9 komentarjev:

  1. Ja, je zanimivo, kako se spreminja stil oblačenja za takšne priložnosti. Je pa različno tudi od kraja do kraja. V S. Bistrici že dolgo dekleta nimajo belih oblek. Na župniji, malo bliže Maribora, pa samo bele :)Nekdo je rekel, da si pri birmi še zaslužijo bele obleke, pri poroki pa skorajda ne več :)
    Tako, zdaj k čestitki - zelo, zelo lepa. Nežna, elegantna ... Kot se za tak dogodek spodobi.

    OdgovoriIzbriši
  2. Uuau lepa, nežna, dehteča. Krasno!

    OdgovoriIzbriši
  3. Vidiš kakšne lepe spomine imaš. Jaz pa sem šla, ko sem bila že velika punca, pa bi mislili, da se ženim :-)), tako da nisem iemla bele obleke. Je pa bilo zelo zanimivo doživetje ker sem ga doživela kot odrasla oseba. Lušna čestitka zelo, sploh mi je tako všeč ozadje s temi rožicami.

    OdgovoriIzbriši
  4. Zares lep spominček. Glede na to da življenje teče res hitro in se stvari s časom speminjajo in dobivajo nove poglede in dimenzije, bo tale čestitka deklici res poseben spomin. Ob takšnih stvareh dostikrat pomislim, kako bi bilo lepo ko bi tudi sama imela kakšen poseben spomin na svoje otroštvo in daleč zastarele dogodke. Pa so bili drugi časi...
    Prekrasne stvari delaš in vedno rada pogledam tvoje "kreacije".

    OdgovoriIzbriši
  5. Zelo zelo luštna in nežna je.

    Si mi obudila spomine na moje prvo obhajilo in birmo. Joj, kako sem bila za obhajilo žalostna, ker moja starša nista nič kiči-miči in nisem imela načičkane bele oblekice, ampak kvačkano bež. Pa še frizuro sem imela grdo :) - namesto lepih načičkanih sponk in kodrčkov in spetih las, kot se za punčke spodobi, so mi naredili vsakdanja dva čopka, nanju pa privezali velike bež pentlje. Ah... Slikali so me pa s fotoaparatom brez filma, tako da imam spomin na vse skupaj le v glavi. :)

    OdgovoriIzbriši
  6. o, kakšne grozne frizure smo imele v mojih časih pri obhajilu ,sploh ne vem kdo mi jo je naredil, spomin imam samo iz slik.Oblekca sem imela belo, nič kičimiči, tudi jaz nisem takšna. V spominu mi je ostalo samo to, da bi morala prebrati eno pesem, pa je župnik pozabil name.

    OdgovoriIzbriši
  7. aja, hotela sem pohvalit čestitko. Lahko tebi, ko znaš barvat, jaz sem pa na igli.

    OdgovoriIzbriši
  8. kako cartana, nežna, simpatična!

    OdgovoriIzbriši