Letošnja jesen se je začela čudno.
Ena sama velika zmeda.
Neko hitenje, nemir,... Vse me prehiteva,...jaz pa kar capljam,
....počasi,....lagano,.....
Bolj na mestu, kot naprej.
V službi norišnica v malem. Še sama komaj sledim kdaj delam, nenehno spreminjanje urnika, kombinacije take in drugačne, norija, premalo ljudi,....
Potem mi zmanjka volje za kakšno koli drugo dejavnost.
Potem so mi vrgli še eno kost,.....in ta me zdaj "gloda" .
Ampak vedno bolj razmišljam, da bi morala jaz začeti "glodati" njo,...
pa ne vem če je kakšen smisel v tem,... najbrž iz tega tako ne bo nič.
Kot, da nimam že zadosti vsega, si še sama naložim malenkosti:
kakšno perlico, kakšen načrt, kakšen kroj, malce blaga,......
Vse samo, da bi pobegnila iz norišnice.
Padem pa še v večjo :):)
Ja, takle mamo!!!!
No vsaj en problem sem rešila.
Nastala je zapestnica iz superduo perlic.
Me je malo matrala , ampak sem vesela, ko sem jo končala.
Res mi je všeč.
Pa niti ni tako težka za izdelavo , samo malo je treba pomislit :):):)
Brave so čudovite,...slika pa obupna :(:(
Zdaj pa grem naprej!
Saj bo šlo :):),.... bi rekli v reklami.
Jaz jim lahko na to odgovorim: To je pa težko!....druga reklama :):)
No, zdaj vidite zakaj je na svetu televizija!??
Da poneumlja brezvoljne ljudi!!
Imejte se lepo!