Ne vem , kaj mi je?!?!!!!
Za računalnik sedem za kakšno minutko ali dve, malo se sprehodim po blogih, malo pofirbcam, čisto tako na hitro, brez volje . Občudujem vašo voljo in energijo za ustvarjanje. Sama pa sem tako zelo lena, da se mi še komentarjev ne da pisat:(:(
Ampak, da ne boste mislile, da nič ne ustvarjam. Čeprav sem večino "krame" iz kota v kuhinji pospravila, na kar sem zelo ponosna:):)( in otroci pravijo, da je, kot bi se odselila) , sem vseeno pustila tam perlice. Zakaj?? Hotela sem končati komplet:)
Najprej sem na blogu pri Manki videla zapestnico. Iskala sem načrt zanjo, vendar brez uspeha. Potem pa sem natisnila sliko in začela z nizanjem in šivanjem . Seveda se je ustavilo in potem sem sama risala načrt in "gruntala" kako naprej.
Tale "špičasti" del mi je delal male težave. Ampak ni bilo prehudo:):):).
Ko je bila zapestnica gotova, pa sem se odločila, da hočem še obesek:):).Prva varianta , ki sem jo imela v mislih, ni bila v redu. Tudi prijateljici sta bili tega mnenja. Hvala vama!!!
Pa sem sklenila, da bo nastal trikotnik. Saj jih res že dolgo nisem šivala.
Zdaj sem zadovoljna, da je narejeno. Mi je všeč:)
Tukaj pa se zapestnica vidi v celoti:)
Zdaj pa novim zmagam naproti in upam, da kmalu srečam voljo:):):)
