Navijanje

Sem ugotovila, da sem ena od tistih , 

ki nujno potrebujejo rok za izvedbo nekega "projekta".

Torej...... deadline!!

Zakaj?

Zato, ker sem kot čebela, ki leta od cveta do cveta.

 Jaz od projekta, do projekta,........ od ideje do ideje.

No jaz sem bolj trot, ker sem lena:):):)

Pa določimo deadline za moj vrt......hexagonsko pregrinjalo.

Pa naj bo to,......Ko začnejo kurit!!!!

Ha, ha, ha....spet sem se zmazala. 

Upam, da začnejo letos ponovno kurit pozno. 

To bo zame dobro na več načinov.

 Imam več časa za zašit skupaj pregrinjalo, pa še v moji denarnici se bo poznalo:):) 

Drugače pa je letošnja pomlad spet prebudila moje prste. 

Spet sem začela šivat skupaj hexagone. 

In ko tako sedim na balkonu in me sonček greje, mi gredo vse sorte komedije po glavi.

 Navijanje:):)

Nekaj  brhkih navijačic z velikimi kiči cofi zadaj za mano navija. 

Medtem , ko jaz šivam...

Gre pa nekako takole:

Ko "obšivavam" rožico ( to gre hitro )

Jeeeeee....še ena je gotova!!!!!!

Jeeeeee.....še ena!!!!!!

Jeeeee!!!!......in tako za vseh deset.

Jaz pravim tako pripravljenim rožicam" podtaknjenci" :):):)

Potem pa grem podtaknjence zasadit na gredico.

Tukaj se pa navija malo drugače:

Jeeeeee...............................dajmo,........

dajmo,.........

še malo..............!!!!!!! 

A še ni???????

Tole gre pa počasi in navijačice posedejo po škatlah za menoj 

in vmes malo zadremajo, zehajo,.....

Ja, kaj jim jaz morem,....to ne gre tko na brzino, no!!!!

Gre pa.

Tako ima moj vrt dve novi "gredici"

Torej deadline je določen, navijačice so,....samo šivat je treba!

Pa ne mislit na druge projekte!! 

Tole zadnje je najtežje, 

ker v moji glavi je taka zmeda in že prevelika "gužva"!

Po sedmih letih....

.....vse prav pride ali pa,......... poskusiš delati nekaj kar si nekoč znal in rad delal.

Taka moja ljubezen je bilo klekljanje. 

Naučila sem se ga na tečaju in to je bil edini resen tečaj, ki sem ga redno obiskovala. 

Cele štiri sklope po 30 ur. Razen seveda Klavdijinih prčkalnic.

Dva dni nazaj me je Kreal malo dregnila :):) 

Jaz pa , seveda ne bi bila jaz, če ne bi takoj poskusila, če še znam. 

Prva ugotovitev:

 Vidim, da nič ne vidim! Bo treba klekljat samo podnevi, pri dobri svetlobi. 

Druga ugotovitev:

Z leti kakšno stvar pozabiš! Hvala bogu, da imam zapiske in knjige !

Tretja ugotovitev:

Bo treba še veliko trenirat!!!!

Še sem vedela kje in kako začeti.

 Vogali so me hecali, pa so nastali bolj tako po Alenkino:):)

Že zvezat klekljne je bil problem:):) Drugič je bilo lažje:)

Tole pa je končni izdelek:

Po moje bo to spet zalaufalo, kot je treba. 

Samo nekaj čipk moram narediti. 

Torej trening, potrpljenje in veliko časa.

Poln kufer,.....prazen kufer

"Poln kufer imam vsega! Ves material bom prodala , ker nisem sposobna ničesar narediti, nič lepega ustvariti, ker imam zanič ideje. ker se ena velika zguba!!!"
Takole sem razmišljala slabih 14 dni nazaj. Ko se je obdobje praznine vleklo kot jara kača od novega leta dalje.

Zdaj pa ima kufer. Ampak prazen. Pa zelo lep kufer!!

Prejšnji teden sem odkrila Center ponovne uporabe.Kjer najdete čudovite stvari. Seveda sem morala takoj tja. Mislim, da se to zgodi redko, ampak sem točno vedela kaj iščem . KUFER!! Zelo prijazno osebje se je potrudilo in našli smo primeren kufer zame!

Ko sem ga očistila in razkužila , sem se začela okrog njega vrteti kot maček okrog vrele kaše.

V kaj naj ga oblečem, kako naj ga obdelam, kakšne barve naj nanesem nanj,....? Taka in še milijon drugih vprašanj mi je rojilo po glavi. Kljub silnim dilemam sem bila presrečna! Zaživela sem in se otresla malodušja!!

 Jupi!! 

Alenka spet si na konju,....takem ustvarjalnem.

Ampak..... pazi!!! 

Da te kufer s konja ne vrže!!!!

Pa me ni!!!

Izbrala sem blago.

 Tako lepo, dobro uležano ( že dlje časa čaka na uporabo) in se lotila lepljenja.

Ustvarila sem tole

Zdaj pa s praznim kufrom in polno glavo idej novim zmagam naproti!!!

Enako želim tudi vam.

 Naj vam bo lepo!!

In predvsem ustvarjalno!!

Materinski dan

Vsem materam želim 

lepo preživet materinski dan!!!!

Danes me je ne mizi čakala vrtnica in tale pesmica :

Moja mami je kot roža,

včasih me bode, včasih me boža.

Kot sonce za oblake se skrije

in nato nepričakovano spet zasije.

Ko sem slabe volje,

 mi pravi: "Saj bo bolje."

Sama pa se prepogosto sekira

in nepotrebne gubice nabira.

Vsekakor pa sem najsrečnejša,

Ker je taka, kot jaz,

le malo modrejša.

Anja drago moje dete:

 HVALA!

Za Gašperja

Moj mlajši nečak je strasten deskar.

 Čeprav se meni zdi, da tak drobižek pa že ne more jadro obdržati kakor je treba, 

pravijo, da je že pravi mojster.

Lani , ko sem videla velikansko novo desko na vrtu, sem jo pohvalila z besedami:

 "O kako nobel desko si je kupil očka!"

Pa mi je Gašper takoj povedal, da je njegova.

Jaz pa na to: "Pa saj je ogromna,....a ni malo prevelika zate?"

Se pač v to čisto nič ne razumem :):)

Torej Gašper :

 Želim ti veliko sonca, lepo morje ,veliko veselja in

 uspehov pri lovljenju vetra v jadro!