Spopad s šivalnim strojem

Vedno sem si želela znati šivat na šivalni stroj.Pa ne znam. Včasih sem še zarobila kakšne hlače. Enkrat sem celo naredila pet ali šest preoblek za manjše blazine.Tu pa se moje znanje konča.
Na Otočku pa so začele krožiti lepe torbice. Tako sem si jaz, ki sem pač "firbec" in trmasta kot istrski osel, priskrbela ostanke blaga in podlogo. Obrisala sem prah s šivalnega stroja in se lotila šivanja , tako na vrat na nos.Kot , da bi to delala vsak dan:):):)

Prva torbica- Alenka zakaj ne pogledaš 2X ,ali pa bolje 5X kako se kaj dela? Nastala je taka "pritlehna"-ponečedek na polni črti:):):)
Lotila sem se druge. Pazila, parala, šivala in molila, da v čolničku spodaj ne zmanjka nitke, ker ne vem če bi jo znala napeljat.Nastala je dokaj spodobna torbica.To pomeni:Za koga , je dobra-Je zame:):):) Tiste, ki znate šivati obvezno glejte samo s polovico enega očesa:):):)
Jaz pa sem si vtepla v glavo, da bom imela mošnjiček. Nastala je borša- žakelj.Šivati okrog!?!?Nemogoče, pa komaj sem začela šivat ravno:):):)Nastalo je tole. Saj če ne gledaš dna je še kar spodobno, pa notranjost sem vso pošila in zarobila na roke. Meni je lepa, kaj pa vi mislite?Saj ni tako slaba.Se mi zdi , da je toliko spodobna, da bi se lahko uporabljala za spravljanje kvačkanca in čolničkov. Prostorna je zadosti.
Moram pa nujno na kakšen tečaj tajvanščine. Ker je moj sin ugotovil, da ni čudno, ker se s strojem ne razumeva. Na njem je namreč napis:made in Taiwan.
Hvala bogu so prileteli metuljčki , da rešijo objavo. Da še vedno praznim čolničke.:):):)